За останні кілька років відбувся значний розвиток щодо батарей для пристроїв. Крім того, швидка зарядка – ще один аспект технології акумуляторів, який зазнав значного зростання.
Rashid Yazami, profesor na tehnološki univerzi Nanyang, je nedavno razvil novo vrsto tehnologije hitrega polnjenja. Ta tehnologija vam omogoča, da popolnoma napolnite litijeve baterije v 10 minutah.
Profesorjev najbolj znan dosežek je izum praktične grafitne anode za litijeve baterije okoli leta 1983. Njegovo odkritje je zdaj osnova sodobnih litijevih baterij.
Profesor Yazami je nedavno dejal, da je njegovo podjetje uvedlo najhitrejšo tehnologijo hitrega polnjenja litijevih baterij na svetu. Po njegovem poročilu je zmogljivost polnjenja sedemkrat hitrejša od Teslinega hitrega polnjenja.
Tradicionalni način polnjenja sprejema enosmerni tok. Polnilno vezje na samem začetku nadzoruje tok, do konca polnjenja pa preklopi na polnjenje s konstantno napetostjo.
Однак новий метод називається «нелінійна вольтамперометрія», tukaj se tok spreminja v impulzih skozi celoten proces. Profesor trdi, da je ta metoda enaka vzponu stopničko višje.
Visokonapetostni vsak stopnja polnjenje ostanki trajno, dokler ne bo dosegel naslednje napetosti po dosežek določene parametri, і, končno, ne bo zgodilo poln. Ta metoda omogoča, da baterija med polnjenjem vzame kratek odmor. Poleg tega se kemična reakcija nekoliko razlikuje od polnjenja z enosmernim tokom.
Hitro polnjenje vpliva na življenjsko dobo baterije
Glavna pomanjkljivost sodobne tehnologije hitrega polnjenja je, da vpliva na življenjsko dobo baterije. Yazami je to priznal in izrazil upanje, da bo z lastno tehnologijo podaljšal življenjsko dobo litijevih baterij. Pojasnil je:
«Ця технологія швидкої зарядки може зменшити тиск на акумулятор і продовжити термін служби. Це, ймовірно, продовжить термін служби акумуляторної батареї електромобілів з 5 до 10 років, оскільки технологія може зменшити виробництво тепла… Моя мрія — у майбутньому заряджати акумулятори електромобіля лише 10 хвилин, і це вистачить вам на 800 кілометрів».
Profesor Yazami je dejal, da je bila gostota energije, ko je Sony prvič izumil litij-ionsko baterijo, le 90 Wh na kilogram. Zdaj pa se je gostota skoraj potrojila, približno 270 Wh na kilogram. Trenutno je najnovejša komercialna baterija 290 Wh na kilogram.
Ni pa masovne proizvodnje nobene baterije, ki bi dosegla 300 Wh na kilogram. To je posledica dejstva, da bo imel varnostno grožnjo in kratko življenjsko dobo.
Profesor je tudi napovedal, da se bo z milijardami dolarjev naložb v EU delež litijevih baterij, proizvedenih v Evropi, v prihodnosti povečal. Verjetno se bo povečal s sedanjih 3 % na približno 20 %.
